Vodilni demokratski predstavnik v odboru za obveščevalne dejavnosti ameriškega senata Jim Himes je poudaril, da je bil poskus zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura v nasprotju z mednarodnim pravom. Himes je v pogovoru za televizijo CBS opozoril na morebitne dolgoročne posledice takšnih dejanj, ki bi jih lahko izkoristili tuji sili, kot sta Rusija in Kitajska, za opravičevanje lastnih spornih posredovanj v prihodnosti. Medtem ko demokrati opozarjajo na nezakonitost operacije, republikanski tabor v večini podpira prizadevanja administracije predsednika Donalda Trumpa za zamenjavo oblasti v Caracasu. Razprava v Washingtonu se je razplamtela po neuspešnem poskusu vdora v Venezuelo, ki je sprožil vprašanja o neposredni vpletenosti Združenih držav Amerike v destabilizacijo tujih vlad. Kritikom v senatu se zdi nevarno, da Washington s takšnimi dejanji postavlja precedens, ki spodkopava mednarodni red.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo ostre odzive po vsem svetu. Iran, Rusija, Kitajska in Severna Koreja so dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in državni terorizem. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je v pogovoru z venezuelskim kolegom Yvánom Gilom Pintom operacijo označil za ugrabitev, medtem ko je Pjongjang ZDA obtožil brutalne in lopovske narave. Rusija je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, ki se mora zdaj soočiti z obtožnico zveznega sodišča v New Yorku zaradi mednarodnega trgovanja z mamili in terorizma. Na Kitajskem so družbena omrežja, predvsem platforma Weibo, zabeležila izjemen porast razprav o operaciji, ki jo nekateri uporabniki vidijo kot morebiten model za prihodnje kitajsko ukrepanje glede Tajvana. Medtem ko so nekatere države, kot sta Brazilija in Mehika, izrazile nasprotovanje vojaškemu posredovanju, sta Izrael in Argentina operacijo proslavila. Evropski voditelji ostajajo previdni; francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil zadovoljstvo nad razvojem dogodkov, medtem ko sta Madrid in London v svojih izjavah zadržana. Maduro, ki je leta veljal za neulovljivega, je bil prepeljan v ZDA skupaj s soprogo Cilio Flores, s čimer se je končal njegov dolgoletni režim, ki so ga ZDA povezovale z narkokarteli.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po bliskoviti vojaški operaciji ameriških sil prispel v New York, kjer ga čaka sojenje zaradi obtožb o trgovini z drogami in drugimi kaznivimi dejanji. Ameriške posebne enote Delta Force so Madura in njegovo soprogo Cilio Flores zajele v njunem domu v Caracasu v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026. Po zajetju so ju najprej prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila s letalom prepeljana na letališče Stewart International v bližini New Yorka. Bela hiša je javnosti že posredovala prve videoposnetke Madura v spremstvu agentov Uprave za boj proti drogam (DEA), kar simbolizira odločen korak administracije predsednika Donalda Trumpa pri pregonu venezuelskega vodstva. Maduro se bo v Združenih državah Amerike spopadal s težko obtožnico, ki ga bremeni vodenja narkokartela 'Los Soles'. Operacija predstavlja enega najpomembnejših in hkrati najbolj tveganih posegov ameriške vojske v tujini v zadnjih desetletjih, saj gre za neposredno odstranitev voditelja suverene države.

Venezuelski naftni razcvet kljub drastični spremembi oblasti ostaja težko dosegljiv cilj, saj je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo nadzor nad tamkajšnjimi viri prevzela velika ameriška energetska podjetja. Po vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura, je Trump poudaril, da bodo ameriške korporacije v državo vložile milijarde dolarjev za obnovo dotrajane infrastrukture. Načrti o neposrednem ameriškem upravljanju z naftnimi polji so sprožili ostre kritike, med drugim upokojenega generalporočnika Marka Hertlinga, ki je opozoril na nevarne vzporednice z izkušnjami iz Iraka in morebitno destabilizacijo regije. Kljub političnemu prevratu trg nafte za zdaj ne kaže večjih pretresov, saj investitorji ostajajo previdni. Družba Chevron je trenutno edini večji ameriški igralec, ki še deluje v Venezueli, medtem ko drugi vodilni predstavniki industrije opozarjajo na visoka varnostna tveganja in posledice večletnega slabega upravljanja pod prejšnjim režimom. Glavni izziv ostaja zagotavljanje stabilnosti v državi, kjer so razmere po aretaciji Madura napete, vprašanje pa je tudi, kako bo nova ureditev skladna z venezuelsko ustavo, ki jo ameriški načrti o neposrednem prevzemu naftne industrije praktično zaobidejo.

Združene države Amerike so izvedle obsežno in drzno vojaško operacijo, v kateri so elitne enote Delta Force v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po nočnem napadu na predsedniško rezidenco v vojaški bazi so ju prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narko-terorizma. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, vključno z njenimi ogromnimi naftnimi rezervami, dokler ne bo vzpostavljena stabilnost. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Iran in Kitajska sta dejanje obsodila kot ilegalno ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, medtem ko so se v Latinski Ameriki mnenja razdelila. Medtem ko so nekateri zavezniki ZDA operacijo pozdravili, so države, kot so Brazilija, Mehika in Kolumbija, izrazile zaskrbljenost zaradi nevarnega precedensa za regionalno varnost. V sami Venezueli ostaja stanje napeto; ustavno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je kljub Madurovemu zajetju nakazala pripravljenost na sodelovanje s Trumpovo administracijo. Znotraj ZDA so demokrati operacijo kritizirali kot nezakonito vojno brez odobritve kongresa in jo označili za odvračanje pozornosti od notranjepolitičnih težav. Kljub praznovanju venezuelskih izseljencev v Floridi strokovnjaki opozarjajo na tveganja dolgotrajne okupacije in morebitnega humanitarnega kolapsa v državi, ki se že leta spopada s hiperinflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin.

Združene države Amerike so po izvedbi obsežne vojaške operacije v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških medijev sta bila ujetnika prepeljana v letalsko bazo nacionalne garde Stewart v zvezni državi New York, trenutno pa se nahajata v pripornem centru v Brooklynu. Maduro se bo kmalu pojavil pred newyorškim sodiščem, kjer se bo spopadal z obtožbami, ki so sledile sobotnim letalskim in kopenskim napadom elitnih enot Delta Force na Karakas. Dogodek je sprožil ostre politične odzive znotraj ZDA. Župan New Yorka Zohran Mamdani je aretacijo označil za vojni zločin in o svojem nasprotovanju neposredno obvestil predsednika Donalda Trumpa. Slednji je na svojem družbenem omrežju že pred aretacijo objavil fotografijo Madura s prevezanimi očmi in Venezueli zagrozil, da bo za dogajanje plačala visoko ceno. Ruska stran je operacijo kritizirala in jo primerjala s preteklimi ciničnimi intervencijami Zahoda. Ameriški napadi so Venezuelo pahnili v globoko politično krizo, vodenje države pa je prevzela podpredsednica Delsi Rodriguez. Medtem ko Washington aretacijo utemeljuje z bojem proti narkokartelom, venezuelska vlada zahteva nujno sejo Varnostnega sveta ZN in trdi, da gre za kršitev mednarodnega prava.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v ponedeljek, 5. januarja 2026, stopil pred sodišče v New Yorku, potem ko so ga ameriške oborožene sile v bliskoviti vojaški operaciji zajele v Caracasu. Maduro je skupaj s svojo soprogo Cilio Flores obtožen narkoterorizma, trgovine z mamili, posesti avtomatskega orožja in zločinov proti človečnosti. Po navedbah ameriškega tožilstva je Maduro vodil kartel, ki je tesno sodeloval s terorističnimi skupinami za destabilizacijo regije. Zajetje je sledilo stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so elitne enote ameriške vojske v noči na soboto izvedle operacijo v venezuelski prestolnici in predsednika z helikopterjem prepeljale na ameriška tla. Medtem ko podporniki Madura v Venezueli zahtevajo njegovo takojšnjo izpustitev, je venezuelska opozicija pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie dejanje označila za pomemben korak k vzpostavitvi pravne države. Maduro ostaja v priporu v New Yorku, sojenje pa bo po pričakovanjih trajalo več mesecev.

Ameriške elitne enote Delta Force so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil v intervjuju za televizijo Fox News in jo označil za izjemen uspeh, pri čemer je razkril, da so vojaki par zajeli neposredno v njuni spalnici v predsedniški palači, ki jo je opisal kot »trdnjavo«. Po Trumpovih besedah so bili ameriški vojaki opremljeni z masivnimi varilnimi aparati za preboj jeklenih sten, vendar so Madura presenetili, preden se je uspel zateči v varno sobo. Zajeti venezuelski voditelj je bil s helikopterjem prepeljan na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, nato pa v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in zaroti. Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo v državo vstopile največje ameriške naftne družbe. Operacija je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti; medtem ko so zavezniki, kot je izraelski premier Benjamin Netanjahu, čestitali Trumpu, so drugi voditelji, vključno z brazilskim predsednikom Lulo da Silvo, dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in nevaren mednarodni precedens.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške elitne sile Delta Force v sodelovanju z obveščevalno agencijo CIA izvedle obsežno in bliskovito vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Cilj operacije »Absolute Resolve« je bil zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija vključevala več kot 150 letal in letalske napade na ključne vojaške objekte v državi, vključno z največjim vojaškim kompleksom Fuerte Tiuna. Med operacijo je bilo po poročanju tujih medijev ubitih najmanj 40 oseb, med njimi tako vojaki kot civilisti. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima prepeljali v Združene države Amerike, kjer je že prispel v New York. Tam se bo pred zveznim sodiščem spopadel z obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo mogoč ustrezen prehod oblasti, ter nakazal namero po neposrednem vpletanju v venezuelsko naftno industrijo. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dotedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in pozvala k uporu proti imperialistični agresiji.

Venezuelska podpredsednica in trenutna prehodna voditeljica Delcy Rodríguez je nepričakovano izrazila pripravljenost na dialog in sodelovanje z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Njeni pozivi k »spoštljivim odnosom« prihajajo v času hude politične krize, ki jo je povzročila aretacija Nicolása Madura s strani ameriških posebnih enot. Kljub spravljivejšemu tonu podpredsednice pa venezuelski zunanji minister Yván Gil vztraja, da Maduro, ki se nahaja v priporu v New Yorku, ostaja zakoniti predsednik države z vsemi pooblastili. Dogajanje v Caracasu odraža globoko negotovost znotraj vladajočega socialističnega režima po ameriški vojaški operaciji. Medtem ko Rodríguezova poskuša stabilizirati razmere z diplomatskimi signali proti Washingtonu, zunanji minister Gil na srečanju Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) poudarja, da je Madurovo pridržanje nezakonito. Administracija predsednika Trumpa medtem ne skriva namer po koreniti prenovi venezuelske naftne industrije z vključitvijo ameriških podjetij, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji.

Kubanska vlada je razglasila dvodnevno državno žalovanje za 32 pripadniki svojih oboroženih sil in obveščevalnih služb, ki so bili ubiti med ameriško vojaško operacijo v Caracasu. Operacija Združenih držav Amerike, katere cilj je bilo zajetje venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je razkrila globoko vpletenost Havane v varnostne strukture Venezuele. Ameriški senator Marco Rubio je ob tem potrdil, da je kubanski komunistični režim deloval kot ključni dejavnik v ozadju, saj so njegovi agenti zagotavljali osebno varovanje Madura in nadzirali notranje obveščevalne dejavnosti, da bi preprečili morebitne izdaje znotraj režima. Uradna Havana je operacijo obsodila in potrdila, da so bili med ubitimi visoki vojaški uradniki, kar dodatno potrjuje navedbe o »kolonizaciji« venezuelskega državnega aparata s strani Kube. Dogodek predstavlja vrhunec napetosti v regiji, kjer so ZDA dlje časa stopnjevale pritisk na socialistični režim v Venezueli. Smrt kubanskih državljanov med neposrednim pregonom tujega državnika predstavlja redek in nevaren neposreden spopad med ameriškimi silami in kubanskim vojaškim osebjem na tujih tleh.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu v New Yorku. Ameriško pravosodje ga obtožuje narko-terorizma, zarote, trgovine s kokainom in pranja denarja. Do sojenja prihaja po bliskoviti vojaški operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v Caracasu, med katero so Madura prijeli in ga prepeljali v Združene države Amerike. Obtožnica navaja, da je Maduro sodeloval pri vodenju kriminalne združbe, povezane z oboroženimi skupinami v Kolumbiji. Varnostni svet Združenih narodov se je zaradi dogodkov v Venezueli sestal na izrednem zasedanju. Medtem ko so Združene države Amerike sporočile, da si prizadevajo za čim hitrejši politični prehod v južnoameriški državi, so trgi na dogajanje reagirali zadržano. Maduro ostaja v priporu, medtem ko ameriška administracija stopnjuje diplomatski in pravni pritisk na preostale člane njegovega režima, ki so bili prav tako vključeni v dejavnosti domnevnega kartela 'Cartel de los Soles'.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila danes s helikopterjem prepeljana iz pridržanja v Brooklynu pred zvezno sodišče na Manhattnu v New Yorku. Po navedbah ameriških oblasti bosta oba v popoldanskih urah po lokalnem času uradno stopila pred sodnika, kjer se bosta izrekla o obtožbah. Postopek poteka pod izjemno poostrenimi varnostnimi ukrepi, ki vključujejo uporabo policijskih helikopterjev in močno prisotnost zveznih agentov. Prevoz Madura pred sodišče sledi njegovi aretaciji, ki so jo ameriške vojaške sile izvedle v posebni operaciji na venezuelskih tleh. Ameriško tožilstvo Madura obravnava kot vodjo narko-teroristične organizacije, obtožbe pa vključujejo sodelovanje pri trgovini s kokainom in korupcijo na najvišji ravni. Njegova soproga je prav tako del kazenskega postopka, saj jo oblasti povezujejo z nezakonitimi finančnimi operacijami režima. Dogodek predstavlja precedens v mednarodnih odnosih, saj se bo prvič zgodilo, da bo voditelj tuje države stopil pred ameriško sodišče zaradi obtožb o narko-terorizmu.

Švicarske oblasti so po pridržanju Nicolása Madura v New Yorku odredile zamrznitev njegovega premoženja in sredstev oseb, ki so tesno povezane z njegovim režimom. Ukrep je neposredna posledica ameriške vojaške operacije, v kateri so oborožene sile Združenih držav Amerike 3. januarja 2026 zajele Madura in ga prepeljale pred sodišče zaradi obtožb o narkoterorizmu. Švicarski ukrepi so usmerjeni izključno proti osebni lastnini odstavljenega voditelja in njegovih sodelavcev, medtem ko premoženje trenutne venezuelske vlade ostaja nedotaknjeno. Medtem ko se odstavljeni predsednik sooča s pravosodnim sistemom v ZDA, je njegov sin, Nicolás Ernesto Maduro, prek javnih kanalov pozval k mobilizaciji podpornikov in zahteval izpustitev svojega očeta. Trdi, da je družina mirna in da bodo vztrajali na ulicah ob boku ljudstva. Razmere v Venezueli ostajajo izjemno napete, saj del prebivalstva proslavlja padec režima, medtem ko podporniki Madura dejanja ZDA označujejo za nezakonito intervencijo in kršitev mednarodnega prava.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je prvič po prijetju pojavil pred pravosodnimi organi v Združenih državah Amerike. 63-letni Maduro je obtožen vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami, natančneje za tihotapljenje kokaina na ameriški trg. Obtožnica bremeni tudi njegovo soprogo in več tesnih sodelavcev, ki naj bi tvorili vrh kriminalne združbe, povezane z narkokarteli. Zaslišanje predstavlja zgodovinski pravni mejnik, saj gre za neposreden kazenski pregon nekdanjega voditelja države na tujih tleh. Postopek poteka pod strogimi varnostnimi ukrepi na zveznem sodišču, kamor so Madura prepeljali po vojaški operaciji, v kateri so ga ameriške sile zajele v Caracasu. Obtoženec se bo moral izreči o krivdi glede obsežnih obtožb narkoterorizma, ki so jih ameriški tožilci pripravljali več let.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je izrazil odobravanje nad nedavno ameriško vojaško intervencijo v Venezueli, ki je privedla do padca predsednika Nicolasa Madura. Po Orbanovih besedah bo ta poteza pozitivno vplivala na svetovne energetske trge, saj bi Združene države Amerike in Venezuela skupaj lahko nadzorovale do polovice svetovnih zalog nafte. Orban meni, da je stabilizacija razmer v Venezueli ključna za energetska vprašanja, ki so za Madžarsko strateškega pomena. Obenem je madžarski premier dogajanje v Južni Ameriki interpretiral kot dokaz za razpad trenutnega liberalnega svetovnega reda. Po njegovem prepričanju se stari mednarodni red krha, medtem ko se novi svetovni red še ni v celoti izoblikoval. Orbanove izjave prihajajo v času, ko se mednarodna skupnost odziva na drastično spremembo oblasti v Venezueli, ki so jo s silo povzročile ameriške oborožene sile.

Nicolása Madura so v spremstvu mega varnostne operacije pripeljali na zvezno sodišče na Manhattnu na prvo zaslišanje pred ameriško pravosodje.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se v ponedeljek pojavila pred zveznim sodnikom v New Yorku, potem ko so ju ameriške sile v soboto zajele v vojaški operaciji v Caracasu. Ameriško tožilstvo Madura obtožuje narkoterorizma in nezakonitega uvoza kokaina v Združene države Amerike. Obtožnica bremeni venezuelskega voditelja vodenja kartela, ki je domnevno sodeloval pri razpečevanju prepovedanih drog v sodelovanju s kolumbijskimi uporniškimi skupinami. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Kitajska je od Washingtona zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge, medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron izjavil, da Francija metod, ki so jih Združene države uporabile za zajetje tujega državnika, ne podpira in ne odobrava. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem komentiral odnose s Kitajsko in pomen operacije za nacionalno varnost ZDA. Postopek se nadaljuje pod strogimi varnostnimi ukrepi v zveznem priporu.

V New Yorku so za vodenje sodnega procesa proti nekdanjemu venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru določili zveznega sodnika Alvina Hellersteina. Dvaindevetdesetletni veteran pravosodja, ki velja za enega najizkušenejših sodnikov v Združenih državah Amerike, bo predsedoval postopku po tistem, ko so ameriške sile Madura zajele v Caracasu in ga prepeljale v zvezni zapor. Hellerstein, ki ga je leta 1998 imenoval tedanji predsednik Bill Clinton, je v svoji dolgi karieri vodil že več odmevnih procesov, vključno s primeri proti Donaldu Trumpu. Maduro je bil v New York prepeljan po obsežni vojaški operaciji elitnih ameriških enot Delta Force, v kateri je bila zajeta tudi njegova soproga Cilia Flores. Kazenski postopek bo potekal pred enim najvplivnejših zveznih sodišč v državi, kjer se bo Maduro zagovarjal zaradi obtožb, ki so sledile ameriškemu posredovanju v Venezueli. Izkušeni sodnik Hellerstein uživa velik ugled v pravniških krogih, njegova imenovanost pa zaradi njegove starosti in preteklih sodnih odločitev vzbuja precejšnjo pozornost mednarodne javnosti.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro se je po dramatični aretaciji v Caracasu prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se spopada z obtožbami narkoterorizma in trgovine z orožjem. Ameriški tožilci Maduru očitajo vodenje kartela "Cartel de los Soles", ki naj bi v sodelovanju s kolumbijsko gverilsko skupino FARC v Združene države Amerike tihotapil velike količine kokaina. Po navedbah v obtožnici so bili v mrežo vpleteni tudi karibski politiki, ki so v zameno za plačila omogočali varno pot mamil proti severu. Madura, ki je bil zajet v najobsežnejši ameriški vojaški intervenciji v Latinski Ameriki po letu 1989, trenutno zadržujejo v priporu MDC v Brooklynu, ki je znan po izjemno slabih bivalnih razmerah. Skupaj z njim je bila v operaciji zajeta tudi njegova soproga Cilia Flores. Oba sta v priporu nameščena v samici, ločena od ostalih zapornikov. Medtem ko so v New Yorku živeči Venezuelci prihod zaporniškega konvoja proslavljali na ulicah, ameriške oblasti kongres in svetovne voditelje obveščajo o podrobnostih operacije, ki je privedla do padca režima v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil ambiciozen načrt za oživitev venezuelskega energetskega sektorja, ki po ocenah strokovnjakov predstavlja tveganje v višini 100 milijard dolarjev. Po vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile zajele dosedanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, namerava Trumpova administracija v državo pripeljati velika ameriška naftna podjetja. Ta naj bi popravila in upravljala infrastrukturo, za katero Trump trdi, da jo je prejšnji režim "ukradel" Washingtonu. Napoved neposrednega ameriškega vmešavanja v venezuelsko naftno industrijo je že sprožila odzive na svetovnih trgih, kjer so delnice ameriških energetskih velikanov zabeležile občutno rast. Trump je od podpredsednice Delcy Rodríguez zahteval popoln dostop do naftnih virov, ob tem pa zagrozil z novimi ukrepi, če zahteve ne bodo izpolnjene. Načrt predvideva, da bodo ameriške korporacije prevzele vodilno vlogo pri obnovi propadajoče infrastrukture v zameno za odškodnine za v preteklosti zasežena sredstva. Kljub optimizmu na borzah ostaja tveganje operacije izjemno visoko. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko stroški stabilizacije in posodobitve industrije presegli 100 milijard dolarjev, politična stabilnost v državi po padcu Madura pa ostaja negotova. Trump vztraja, da je vrnitev ameriškega kapitala v Venezuelo ključna za regionalno energetsko varnost in popravo zgodovinskih krivic, ki jih je povzročil čavizem.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je po zajetju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores s strani ameriških posebnih enot prevzela vodenje države. Rodríguezova je nemudoma ustanovila posebno komisijo, katere naloga je upravljanje procesov za osvoboditev strmoglavljenega voditelja. Po navedbah ministra za komunikacije Freddyja Náñeza je bila odločitev o oblikovanju komisije sprejeta po vdoru ameriških sil na venezuelsko ozemlje. Rodríguezova, ki velja za tesno sodelavko Madura, je v mednarodni javnosti vzbudila pozornost kot ključna figura v prehodnem obdobju. Medtem ko so nekateri tuji diplomati, vključno z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, že podali prve odzive na spremembo oblasti, se država nahaja v stanju visoke politične napetosti. Nova voditeljica Venezuele se bo morala v prihodnjih dneh odločiti, kako odgovoriti na vojaško prisotnost Združenih držav Amerike in hkrati ohraniti stabilnost režima v Caracasu.

Venezuelski voditelj Nicolas Maduro se je po aretaciji s strani ameriških posebnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v Manhattnu v New Yorku. 63-letni Maduro in njegova soproga sta bila v Združene države Amerike privedena pod strogim vojaškim spremstvom, kjer se nekdanji predsednik sooča z obtožbami narkoterorizma in trgovine s prepovedanimi drogami. Sodni postopek vodi ameriški okrožni sodnik Alvin Hellerstein, v primeru obsodbe pa Maduru grozi dosmrtna zaporna kazen. Po navedbah poročanja New York Timesa in tiskovne agencije Reuters se bo obramba v postopku verjetno osredotočila na procesne nepravilnosti in vprašanja legitimnosti same aretacije. Do sodnega procesa prihaja po obsežni ameriški vojaški operaciji 'Popolna odločnost', ki je povzročila precejšnjo mednarodno razburjenje in politično nestabilnost v Venezueli. Medtem ko so Združene države Amerike dejanje označile za ključni korak v boju proti narkoterorizmu, so države, kot je Kitajska, že zahtevale takojšnjo izpustitev Madura, v Venezueli pa je oblast prevzela začasna predsednica Delcy Rodriguez.

Nicolás Maduro se je skupaj s soprogo Cilio Flores pojavil na zveznem sodišču v New Yorku, kjer je imel prvo obravnavo. Sočasno pa se v Karibih pojavljajo špekulacije o identiteti politikov, ki so omenjeni v ameriški obtožnici proti Maduru.

V Venezueli je prišlo do zgodovinskega političnega preobrata, ko je vrhovno sodišče po zajetju predsednika Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike za začasno predsednico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je že vodila prvi svet ministrov in ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu ponudila sodelovanje v okviru agende za mir in mednarodno pravo. Rodríguezova bo funkcijo opravljala sprva 90 dni, z možnostjo podaljšanja, medtem ko je njena prva uradna poteza ustanovitev komisije, ki se bo ukvarjala z vprašanjem izpustitve Madura. Sočasno se je oglasil vodja opozicije Edmundo González, ki ga ZDA in Evropski parlament priznavata za legitimnega zmagovalca volitev leta 2024. González je dogajanje označil za zgodovinski trenutek in pozval k takojšnji izpustitvi vseh političnih zapornikov. Razmere v državi ostajajo napete, saj se Rodríguezova, ki je veljala za Madurovo tesno sodelavko, zdaj s tihu privolitvijo Washingtona predstavlja kot figura stabilnosti, ki se želi izogniti oboroženemu spopadu in spodbuditi regionalni dialog.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro se je ta ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem v južnem okrožju New Yorka, potem ko so ga ameriške sile konec tedna zajele v operaciji, ki sproža številna pravna in politična vprašanja. Sodnik Alvin K. Hellerstein je Madura seznanil z obtožnico, ki ga bremeni štirih hudih kaznivih dejanj: zarote za narkoterorizem, zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike, posesti mitraljezov in uničevalnih naprav ter zarote za posest teh naprav v podporo kriminalnim dejavnostim. Skupaj z njim se z obtožbami o finančni in logistični podpori kriminalni strukturi sooča tudi njegova žena Cilia Flores. Tožilstvo trdi, da je Maduro vodil t. i. Cartel de los Soles, s katerim je državo spremenil v orodje za tihotapljenje ogromnih količin kokaina. Kljub pričakovanjem, da se bo Maduro skliceval na diplomatsko imuniteto kot tuji voditelj države, ameriški pravni strokovnjaki opozarjajo na precedens panamskega voditelja Manuela Noriege, ki mu je bilo sojeno po ameriški invaziji leta 1989. Ključna priča tožilstva bi lahko postal Hugo Armando Carvajal Barrios, znan kot 'El Pollo', nekdanji šef venezuelske vojaške obveščevalne službe, ki je bil leta 2023 izročen ZDA in bi lahko razkril notranje delovanje Madurovega režima. Medtem ko ameriške oblasti operacijo označujejo za zmago nad narkoterorizmom, kritiki dejanje predsednika Trumpa označujejo za nezakonito ugrabitev, ki krši mednarodno pravo in suverenost narodov. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, v katerih so ZDA stopnjevale pritisk na Caracas s tajnimi operacijami in vojaško prisotnostjo v Karibih.

Ameriške posebne enote so med koncem tedna izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura. Dogodek je sprožil mešane odzive na svetovnih finančnih trgih. Cene nafte so sprva nihale, nato pa so se v ponedeljek nekoliko znižale, saj so vlagatelji ocenili, da zajetje voditelja države z največjimi zalogami nafte na svetu ne bo povzročilo takojšnjih motenj v oskrbi. K stabilizaciji cen je prispevala tudi odločitev razširjene skupine Opec+, ki je glasovala za ohranitev trenutnih ravni proizvodnje nafte. Medtem ko so se delniški trgi in donosi obveznic stabilizirali, je bilo na avstralski borzi zaznati uravnoteženje zaradi močnih cen surovin, ki so nevtralizirale padec vrednosti energetskih podjetij. Borzni posredniki so se na geopolitične pretrese odzvali razmeroma mirno, so pa močno narasle cene plemenitih kovin, ki tradicionalno služijo kot varno zatočišče v času politične negotovosti. ZDA so Madura in njegovo družino obtožile narkoterorizma, kar je služilo kot pravna podlaga za izvedeno operacijo.

Po nedavni aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura so se v mednarodni skupnosti in na energetskih trgih pojavila nujna vprašanja o prihodnosti tamkajšnje naftne industrije, ki velja za eno najobsežnejših na svetu. Investitorji, trgovci z energenti in globalne korporacije trenutno analizirajo, kdo v nastalem političnem vakuumu dejansko izvaja operativni nadzor nad naftnimi polji in državno infrastrukturo. Razmere so kritične, saj je bila proizvodnja nafte po več desetletjih slabega upravljanja in pomanjkanja investicij že pred zadnjimi dogodki v stanju močnega propadanja. Strokovnjaki preučujejo morebitne scenarije okrevanja proizvodnje v primeru trajne menjave oblasti, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na svetovne cene nafte in stabilnost oskrbe. Trenutna negotovost vpliva na globalne borze, saj Venezuela razpolaga z največjimi potrjenimi zalogami nafte na svetu. Medtem ko se politična situacija v državi še naprej razvija, ostaja ključno vprašanje, ali bo nova uprava sposobna privabiti tuje investicije in tehnološko znanje, ki sta nujna za sanacijo dotrajanih črpalnih sistemov.

Nicolása Madura in njegovo soprogo so v spremstvu strogih varnostnih ukrepov s helikopterjem prepeljali na sodišče v New Yorku. Objavljene so bile nove fotografije, ki prikazujejo Madura in njegovo soprogo z zvezanimi rokami in v zaporniških oblačilih med prevozom na sodišče.

Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta, obkrožena z močno oboroženimi agenti, prispela na sodišče v New Yorku, kjer se bo kmalu začelo sojenje proti venezuelskemu predsedniku. Obtožen je med drugim tihotapljenja drog.

Evropska komisija je v ponedeljek uradno pozvala k začetku demokratičnega prehoda v Venezueli, ki bi moral po mnenju Bruslja vključevati voditelja opozicije Edmunda Gonzáleza in Marío Corino Machado. Poziv prihaja po sobotnem zajetju Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike v Caracasu. Tiskovna predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve je poudarila, da je na preteklih volitvah milijone Venezuelcev glasovalo za Gonzáleza, zato mora biti opozicija ključen del prihodnjega političnega dialoga. Kljub pritisku javnosti se Evropska komisija ni želela neposredno opredeliti do vojaške operacije Združenih držav Amerike ali obsoditi napada. Namesto tega so dogodke označili za priložnost za prehod, ki ga mora voditi venezuelsko ljudstvo. Bruselj vztraja pri stališču, da je za pravno opredelitev dogodkov še prezgodaj, vendar hkrati Maduru odreka legitimnost na položaju predsednika in poudarja pomen spoštovanja volje volivcev.

Ameriška vojska je izvedla obsežno in visoko tvegane vojaško operacijo v Venezueli, med katero so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki je vključevala natančne zračne napade in desante s helikopterji, se je končala v manj kot treh urah, po čemer sta bila oba prepeljana v Združene države Amerike. Dogodek je povzročil precejšen pretres v mednarodni skupnosti, zlasti v Pekinga, kjer so nekateri kitajski analitiki izrazili oster odziv zaradi nepričakovanega ameriškega posredovanja. Strokovnjaki ocenjujejo, da ta poteza Washingtona pošilja močan signal avtokratskim voditeljem po svetu, vendar hkrati opozarjajo, da gre za specifičen primer, ki ga ne gre neposredno enačiti z morebitnimi prihodnjimi dejanji v azijsko-pacifiški regiji, denimo v povezavi s Tajvanom. Analitiki poudarjajo, da je bila operacija izvedena pod geslom uveljavljanja mednarodne pravičnosti, kar pa je sprožilo razprave o mejah moči velikih sil. Kitajski režim se je na dogajanje odzval z negotovostjo, saj so njihovi notranji politični komentatorji predhodno napačno napovedali, da si ZDA ne bodo upale izvesti takšnega posega.

Združenje upravnih sodnikov Grčije je izrazilo globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli, ki so ga označili za surovo kršitev mednarodnega prava. V uradni izjavi so ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju, aretacijo oziroma ugrabitev predsednika Nicolása Madura in njegove soproge ter napovedano vzpostavitev ameriške uprave v državi. Po mnenju združenja takšna dejanja dokazujejo, da se mednarodno pravo pogosto interpretira skozi prizmo ekonomskih interesov močnejših akterjev. Sodniki so poudarili, da so s temi ukrepi spodkopana temeljna načela, kot sta samoodločba narodov in ozemeljska suverenost držav, ki bi morala v mednarodni skupnosti ostati neodtujljiva. Opozorili so, da takšni precedensi ustvarjajo plodna tla za nadaljnje kršitve pravic ljudstev po svetu. Ob koncu so pozvali mednarodne in državne institucije, pristojne za spoštovanje prava, naj se odločno odzovejo na očitne kršitve mednarodnih norm in zaščitijo svetovni mir, ki v trenutnih razmerah predstavlja ključni izziv.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se 5. januarja 2026 prvič pojavila pred zveznim sodiščem v Manhattanu, New York. Dogodek sledi obsežni ameriški vojaški operaciji v Caracasu, poimenovani "Absolute Resolve", v kateri so pripadniki elitnih enot ameriške vojske zajeli Madura in ga prepeljali v Združene države Amerike. Obtožnica ga bremeni narko-terorizma, zarote za uvoz kokaina v ZDA in vodenja kartela "Cartel de los Soles". Postopek se je začel v senci obtožb o izdaji znotraj Madurovega najožjega kroga. Pojavile so se navedbe, da se je podpredsednica Delcy Rodríguez pred operacijo tajno pogajala z Washingtonom in se predstavljala kot bolj sprejemljiva alternativa za vodenje države. Medtem ko lokalne skupine v Venezueli, kot je Bloque de Resistencia y Rebeldía Popular (BRP), ostro obsojajo ameriško posredovanje kot invazijo in ugrabitev, ameriško tožilstvo napoveduje dolgotrajen sodni proces, ki bi lahko trajal več let. Madurovi zagovorniki poudarjajo kršitev suverenosti, medtem ko ZDA vztrajajo pri legitimnosti pregona zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami.

Kitajska in Iran sta se ostro odzvala na nedavno ameriško vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Peking je v uradni izjavi zahteval njegovo takojšnjo izpustitev in opozoril, da ameriška uporaba sile neposredno ogroža mir in stabilnost v Latinski Ameriki ter na območju Karibov. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da takšna dejanja kršijo mednarodno pravo in suverenost Venezuele. Zavezništvo med Kitajsko, Iranom in Venezuelo ostaja trdno kljub zajetju Madura. Teheranske oblasti so se pridružile pozivom k izpustitvi in obsodile agresijo, ki po njihovem mnenju povečuje tveganje za širši regionalni konflikt. Operacija, ki jo je ukazala administracija Donalda Trumpa, je povzročila globoko politično negotovost v regiji, medtem ko Kitajska vztraja, da morajo zunanji akterji spoštovati pravico narodov do samoodločbe brez vojaškega vmešavanja.

V prestolnici Katarja so več mesecev potekali tajni pogajalski sestanki med predstavniki Združenih držav Amerike in najožjimi sodelavci venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju ameriškega časnika Miami Herald so se pogovori osredotočali na politično prihodnost države brez Madura, kar nakazuje na morebitno izdajo znotraj predsednikovega najožjega kroga. Operacija, ki je potekala več kot 12.000 kilometrov stran od Caracasa, je vključevala visoke predstavnike katarskih in ameriških oblasti. Analitiki navajajo, da so Madurovi sodelavci v zameno za lastno varnost in umik sankcij Američanom ponujali informacije in sodelovanje pri mirni tranziciji oblasti. Čeprav podrobnosti o identiteti vpletenih venezuelskih uradnikov niso bile javno razkrite, viri blizu pogajanjem trdijo, da so bili ti sestanki jasen dokaz krhanja notranje enotnosti venezuelskega režima. Dogajanje v Dohi bi lahko močno vplivalo na stabilnost trenutne vlade v Venezueli in prihodnje diplomatske odnose v regiji.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v New Yorku udeležil prve sodne obravnave, potem ko so ga ameriške oblasti obtožile narkoterorizma in vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Ameriško tožilstvo Maduru in njegovim najožjim sodelavcem očita sodelovanje s kolumbijskimi uporniškimi skupinami pri tihotapljenju večjih količin kokaina v Združene države Amerike. Obtožnica navaja, da je Maduro izkoristil svoj politični položaj za zaščito narko-kartelov in pranje denarja. Oblast v Caracasu je obtožbe kategorično zavrnila in poudarila, da Združene države Amerike niso predložile nobenih konkretnih dokazov, ki bi Madura neposredno povezovali z nezakonitimi posli. Venezuelska diplomacija trdi, da je celoten sodni proces politično motiviran, njegov dejanski namen pa naj bi bil prevzem nadzora nad venezuelskimi zalogami nafte. Do prve obravnave je prišlo kmalu po spektakularni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile Madura prijele v domovini in ga prepeljale v pripor v New Yorku.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države Amerike prevzele nadzor nad Venezuelo, medtem ko je podpredsednica Delcy Rodríguez pozvala k mednarodnopravnemu sodelovanju. Dogajanje sledi bliskoviti operaciji ameriških specialnih enot, v kateri je bil zajet dotedanji predsednik Nicolás Maduro in prepeljan v pripor v New York. Trumpove izjave o neposrednem upravljanju države so v nasprotju z nekaterimi zagotovili State Departmenta, ki jih je podal Marco Rubio, češ da ZDA ne bodo vladale Venezueli, temveč bodo z blokado nafte le spodbudile spremembe. Znotraj ameriške administracije in mednarodne javnosti se pojavljajo kritike glede legitimnosti postopkov. Kljub vojaškemu uspehu Trumpova ekipa vzpostavlja stike z uradniki Madurovega režima, kot je Rodríguezova, namesto da bi se oprla na mednarodno priznane opozicijske voditelje, med katerimi sta nobelovka María Corina Machado in Edmundo González. Delcy Rodríguez, ki se je razglasila za vršilko dolžnosti predsednice, je kljub sodelovanju s ključnimi ministri režima pozvala Washington k oblikovanju agende za skupni razvoj in mirno sožitje.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je na tiskovni konferenci izjavil, da sta ruska vojaška operacija v Ukrajini in nedavna operacija Združenih držav Amerike v Venezueli, usmerjena proti predsedniku Nicolasu Maduru, neprimerljiva dogodka. Po besedah madžarskega premierja gre za situaciji z različnima političnima kontekstoma in pravnima podlagama. Orban je poudaril, da bi bilo napačno vleči vzporednice med obema konfliktoma, saj imata po njegovi oceni popolnoma drugačne temelje. Izjave so bile podane v luči razprav o mednarodnem pravu in vlogi velesil pri posredovanju v tujih državah. Orban, ki v Evropski uniji pogosto zastopa stališča, ki odstopajo od splošne usmeritve Bruslja, je ponovno izpostavil pomen upoštevanja specifičnih okoliščin posameznega konflikta. Njegove trditve sledijo poročilom o ameriških prizadevanjih za aretacijo venezuelskega voditelja, kar je Orban označil za dogodek, ki ga ni mogoče pravno ali politično enačiti z rusko invazijo na Ukrajino.

Venezuelski opozicijski voditelj Edmundo González je v uradni izjavi poudaril, da je takojšnja izpustitev vseh političnih zapornikov ključen pogoj za normalizacijo razmer v državi. Po navedbah nevladne organizacije Foro Penal je v venezuelskih zaporih trenutno 863 oseb, ki so pridržane iz političnih razlogov. González, ki se razglaša za zmagovalca predsedniških volitev julija 2024, je te zapornike označil za talce sistema preganjanja in pozval k njihovi brezpogojni osvoboditvi. Opozicijski voditelj je hkrati pozval venezuelske oborožene sile, naj priznajo rezultate volitev iz julija 2024, saj po njegovem mnenju le spoštovanje volje ljudstva omogoča resen in odgovoren proces tranzicije. Razmere v državi so se dodatno zaostrile po posredovanju Združenih držav Amerike, kar je vplivalo na stabilnost režima Nicolása Madura, vendar prebivalci Venezuele pričakujejo, da konec trenutne politične ere ne bo hiter. Vprašanje usode zaprtih civilistov in vojakov ostaja osrednja točka političnih napetosti in mednarodnega pritiska na uradni Caracas.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po bliskoviti vojaški operaciji, v kateri so elitne enote Delta Force v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura, razglasila, da Združene države Amerike zdaj dejansko upravljajo Venezuelo. Trump je v izjavah potrdil, da bodo ZDA državo vodile za nedoločen čas, pri čemer je kot ključni razlog navedel prevzem nadzora nad obsežnimi venezuelskimi zalogami nafte. Napovedal je tudi uvedbo »naftne karantene«, s katero namerava Washington neposredno upravljati z energetsko infrastrukturo prek ameriških podjetij. Medtem ko je bila za začasno predsednico Venezuele s podporo tamkajšnje vojske imenovana Delcy Rodríguez, Trumpova administracija stopnjuje retoriko tudi proti drugim državam v regiji. Ameriški predsednik je namignil na možnost vojaškega posredovanja v Kolumbiji, Mehiki in na Kubi, hkrati pa ponovil svoje zahteve po ameriškem prevzemu Grenlandije. Odstavljeni Maduro, ki ga ZDA obtožujejo trgovine z drogami in terorizma, bo danes stopil pred zvezno sodišče v New Yorku. Mednarodna skupnost, zlasti Kitajska in Iran, je dejanja Washingtona ostro obsodila kot nezakonito ugrabitev in kršitev suverenosti, medtem ko v sami Venezueli vlada velika negotovost glede prihodnosti države.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se v ponedeljek prvič pojavila pred zveznim sodiščem na Manhattnu v New Yorku. Do stavbe sodišča so ju pod strogim varovanjem prepeljali v oklepljenem vozilu neposredno iz pripora. Dogodek sledi bliskoviti vojaški operaciji ameriških specialnih sil Delta Force, ki so 3. januarja 2026 v Caracasu vdrle v predsedniško rezidenco in Madura zajele. Po aretaciji so ga s helikopterjem prepeljali v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v priporni center v Brooklynu. Ameriško pravosodje Madura obravnava na podlagi dolgoletnih obtožb, povezanih z mednarodnim trgovanjem z mamili in terorizmom. Operacija zajetja, ki jo je odobril predsednik Donald Trump, je v mednarodni skupnosti sprožila mešane odzive. Medtem ko Washington poudarja vzpostavitev pravne države v Venezueli, je Kitajska operacijo označila za agresijo in zahtevala takojšnjo izpustitev odstavljenega voditelja. Maduro se je na sodišču pojavil vklenjen, postopek pa poteka ob izrednih varnostnih ukrepih.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val napetosti v Latinski Ameriki z napovedjo možne vojaške operacije proti Kolumbiji, katere vlado je označil za »bolno«. Izjave so sledile sobotni operaciji v Caracasu, kjer so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki ga Washington obtožuje narko-terorizma. Trump je poudaril, da bodo Združene države Amerike prevzele nadzor nad Venezuelo, da bi »popravile propadlo državo«, preden bodo sploh razpisale nove volitve. Obenem je ameriški predsednik zavrnil možnost, da bi venezuelsko opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado podprl kot začasno predsednico države. Kot razlog za takšno odločitev so viri blizu Washington Postu navedli njene pretekle politične poteze, ki jih Trump razume kot nesprejemljive. Trump je neposredno opozoril tudi kolumbijskega predsednika Gustava Petra, da mu »ne ostaja več veliko časa«, kar nakazuje na drastično zaostritev ameriške zunanje politike v regiji pod pretvezo stabilizacije in boja proti narkokartelom.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se v ponedeljek, 5. januarja 2026, pod strogimi varnostnimi ukrepi zglasila pred zveznim sodiščem na Manhattnu v New Yorku. Prvo pojavljanje pred sodnikom sledi dramatični vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v soboto, 3. januarja, v Caracasu zajele Madura in ga prepeljale v Združene države Amerike. Obtožnica, ki jo je ameriško tožilstvo pripravljalo že od leta 2020, Madura bremeni narkoterorizma, trgovine s kokainom in zločinov proti človečnosti. Maduro se je v sodni dvorani pojavil po tem, ko so ga iz zapora v Brooklynu prepeljali v prostore zveznega sodišča. Ameriško pravosodje mu očita sodelovanje v zaroti za uvoz prepovedanih drog v Združene države Amerike ter posedovanje težkega orožja in uničevalnih naprav. Njegova obramba bo po pričakovanjih izpodbijala zakonitost aretacije in se sklicevala na diplomatsko imuniteto, ki jo Maduro uživa kot voditelj suverene države, čeprav Washington njegove legitimnosti ne priznava. Sodni postopek vodi 92-letni sodnik, ki bo nadzoroval proces, v katerem bo Maduru sodila porota, sestavljena iz ameriških državljanov. Dogodek je sprožil precejšnje napetosti v regiji, saj aretacija pomeni korenit premik v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike pod upravo predsednika Trumpa. Madurovi zavezniki so operacijo že označili za kršitev mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Silia Flores sta pod strogimi varnostnimi ukrepi prispela pred poslopje zveznega sodišča v New Yorku, kjer se bosta spoprijela z uradno obtožnico. Na prizorišče na Manhattnu so ju prepeljali s helikopterjem in oklepnim vozilom, kar so potrdili posnetki konvoja, na katerih je bilo videti Madura v lisicah. Po poročanju ameriških medijev, vključno s televizijo CNN, se bo Maduro na sodišču v južnem okrožju New Yorka izrekel o obtožbah, povezanih s trgovino z drogami in orožjem. Generalna tožilka ZDA Pamela Bondi je potrdila, da predsedniku v primeru obsodbe grozi do štiri dosmrtne zaporne kazni. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Rusija in Kitajska sta od ameriških oblasti zahtevali takojšnjo izpustitev venezuelskega voditelja in njegove soproge ter zagotovitev njune varnosti, medtem ko je generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres dejanje označil za nevaren precedens v mednarodnem pravu. Do premestitve na sodišče je prišlo po bliskoviti vojaški operaciji ameriških sil v Caracasu, po kateri so Madura sprva pridržali v Brooklynu.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je danes prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga v soboto v drzni operaciji v Caracasu zajele ameriške posebne enote Delta Force. Maduro se spopada z obtožbami o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem izjavil, da so Združene države Amerike prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena nova oblast, hkrati pa je opozoril začasno venezuelsko voditeljico Delcy Rodríguez, naj sodeluje z Washingtonom. Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je ameriško operacijo označil za »kukaviško ugrabitev« in kršitev nacionalne suverenosti, medtem ko je Madurov sin pozval državljane k mobilizaciji proti ameriški agresiji. Kljub napetostim je začasna predsednica Rodríguezova ubrala spravljivejši ton in pozvala k spoštljivemu dialogu z ZDA. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena; medtem ko Iran in Kitajska zahtevata Madurovo izpustitev, v številnih mestih po svetu venezuelski izseljenci proslavljajo njegov padec. Varnostni svet Združenih narodov se bo danes sestal na izredni seji, da bi razpravljal o zakonitosti ameriškega posega.

Ameriški predsednik Donald Trump je po dramatični vojaški operaciji, v kateri so posebne enote ZDA v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, izjavil, da so Združene države Amerike zdaj »na čelu« Venezuele. Maduro, ki je bil skupaj s soprogo prepeljan v zapor v New Yorku, se bo v ponedeljek pred zveznim sodiščem spopadal z obtožbami o trgovini z drogami in narkoterorizmu. Trump je poudaril, da bodo ZDA državo upravljale, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti, hkrati pa je zahteval popoln dostop do venezuelskih naftnih virov. Napetosti v regiji se stopnjujejo, saj je Trump zagrozil z novimi vojaškimi napadi, če začasno vodstvo pod vodstvom Delcy Rodríguez ne bo v celoti sodelovalo z Washingtonom. Poleg Venezuele je ameriški predsednik izpostavil še Kolumbijo, Mehiko in Kubo kot morebitne naslednje cilje, pri čemer je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za oviro. Mednarodna skupnost, vključno s Kitajsko, je dejanje obsodila in zahteva takojšnjo izpustitev Madura, medtem ko se v ZDA vrstijo razprave o ustavnosti in zakonitosti tovrstnega vojaškega posredovanja.

V večjih mestih po Združenih državah Amerike, Evropi in Avstraliji so potekali množični protesti proti ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki se je končala z ugrabitvijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Adele Flores. Demonstranti v New Yorku, Washingtonu, Los Angelesu, Hamburgu in Dublinu so obsodili dejanja ameriške vojske kot nezakonito zrušitev tuje vlade in kršitev suverenosti. Protestniki so s transparenti in vzkliki zahtevali takojšnjo zaustavitev posredovanja, medtem ko so nekatere skupine v Hamburgu pod geslom "Roke stran od Venezuele!" opozarjale na nevarnost destabilizacije celotne regije. Ameriške posebne sile so Madura in njegovo soprogo po zajetju prepeljale na ozemlje Združenih držav Amerike, kjer bosta morala stopiti pred sodišče zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Medtem ko so nekateri deli javnosti in določene skupine zajetje proslavljali, se vrstijo mešani odzivi svetovnih voditeljev. Zavezniki Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, so ostro kritizirali ameriško akcijo in jo označili za akt agresije, ki spodkopava mednarodno pravo. Razmere ostajajo izjemno napete, saj se v mednarodni skupnosti krepijo strahovi pred dolgotrajnim konfliktom in humanitarno krizo v Južni Ameriki.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so s posebnimi enotami zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar je sprožilo val protestov in mešanih odzivov po vsem svetu. Operacija je vključevala zračne napade na Caracas in druge ključne lokacije, nakar so Madura z vojno ladjo prepeljali v New York, kjer se spopada z obtožbami o trgovini z mamilom. Dogodek je močno razdelil mednarodno javnost in venezuelsko diasporo; medtem ko so nasprotniki Madura v mestih, kot sta Miami in Buenos Aires, proslavljali padec njegovega režima, so v številnih svetovnih prestolnicah, vključno s Parizom, Amsterdamom in Ottawo, izbruhnili protesti proti ameriški vojaški agresiji. V Združenih državah Amerike so se protestniki zbrali v več kot 100 mestih, med drugim v New Yorku pred zveznim priporom, kjer zadržujejo Madura, ter v Philadelphii, Austinu in Denverju. Demonstranti kritizirajo dejanja Trumpove administracije kot nezakonita in kršitev suverenosti Venezuele, hkrati pa opozarjajo na nevarnost destabilizacije regije. V samem Caracasu so podporniki vlade na poziv oblasti zasedli ulice v znak upora proti, kot so se izrazili, ugrabitvi svojega voditelja. Mednarodna skupnost ostaja polarizirana, saj so nekatere države, vključno z Mehiko, obsodile vojaško posredovanje, medtem ko akademski krogi in opozicijske skupine razpravljajo o legitimnosti takšnega posega v mednarodno pravo.

Ameriške elitne vojaške enote so v bliskoviti nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za izjemen uspeh, se je odvila v soboto, 3. januarja 2026, ko so ameriške sile vdrle v predsedniško rezidenco in Madura prepeljale v New York. Tam se bo Maduro soočil z obtožbami narko-terorizma in sodelovanja v mednarodni trgovini z drogami, kar Washington izpostavlja kot glavni razlog za vojaško posredovanje. Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njenimi bogatimi naftnimi rezervami, dokler se razmere ne stabilizirajo. Medtem ko v delih Venezuele in med izseljenci v ZDA, predvsem v Floridi, vlada slavje, je dogodek sprožil val mednarodnih obsodb in notranjepolitičnih sporov v ZDA. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je bila s strani vrhovnega sodišča v Caracasu imenovana za začasno predsednico države in je kljub ugrabitvi Madura izrazila pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom. Po drugi strani so države, kot so Iran, Mehika in Brazilija, operacijo označile za grobo kršitev mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. V ameriškem kongresu so progresivni demokrati že zahtevali nujno glasovanje o omejitvi vojnih pooblastil predsednika, saj operacija ni bila predhodno odobrena. Razmere v Caracasu ostajajo napete, saj je mesto po poročanju tiskovnih agencij v stanju šoka. Čeprav so nekatere vojaške enote ostale zveste Maduruju, so ameriške zračne sile hitro vzpostavile prevlado nad venezuelskim zračnim prostorom. Generalni sekretar Združenih narodov je za ponedeljek že sklical nujno sejo Varnostnega sveta, na kateri bodo obravnavali posledice te precedenčne vojaške intervencije na regionalno in svetovno varnost.